ZAKAJ SPLOH GRADITI OSEBNO BLAGOVNO ZNAMKO?

Ne glede na to, ali delujete kot podjetje ali kot samostojni podjetnik, je danes izjemnega pomena, da zgradite zaupanja vredno blagovno znamko.

"Osebna blagovna znamka je posameznikov ugled. In ugled je trajni temelj kariere,"

pravi Vaynerchuck, eden najuspešnejših spletnih tržnikov na svetu (Castrillon, 2019).

Poleg ugleda pa z osebno blagovno znamko pridobite tudi druge koristi. Khedher (2014) navaja, da osebno znamčenje (ang. self-branding) vključuje posameznike, ki razvijajo prepoznavno javno podobo za komercialni dobiček in kulturni kapital. V središču lastne blagovne znamke je ideja, da imajo tako posamezniki kot komercialne blagovne znamke edinstveno prodajno točko ali javno identiteto, ki je unikatno karizmatična in se odziva na potrebe in interese ciljnega občinstva.

Osebna blagovna znamka je torej nov tržni koncept, povezan s trženjskimi strategijami, ki jih oseba sprejme, da bi se promovirala na trgu. Prakse osebne blagovne znamke lahko pomagajo na vseh področjih človeških odnosov: intimnem, družinskem, prijateljskem in poslovnem. Za različne osebe ima osebna blagovna znamka različne učinke in nagrade. Zagovorniki osebne blagovne znamke trdijo, da ta vodi v finančno korist, poklicno priznanje in okrepljene osebne odnose. Sodobna osebna in strokovna zahteva za uspeh posameznika, da bi povečala prepoznavnost, narašča v priljubljenosti, fenomen gradnje osebne blagovne znamke pa se zdi, da postaja vse bolj popularen (Kheder, 2014).

Gradnja osebne blagovne znamke v smislu mikro vplivneža je miselnost in zbirka praks samopredstavitve, ki so omejene na družbena omrežja. Te prakse se izvajajo z vidika tako imenovane ekonomije pozornosti. To je tržna perspektiva, ki dodeli vrednost glede na sposobnost pritegnitve pozornosti v medijsko nasičenem in informacijsko bogatem svetu (Fairchild 2007).

Pomembno je torej, da kot lastnik osebne blagovne znamke najdete občinstvo na družbenih omrežjih in tako izstopate v ekonomiji pozornosti. Da bi povečali pozornost in s tem izboljšali svoj spletni status, morate kot lastnik osebne blagovne znamke strateško oblikovati profil, se dotakniti sledilcev in razkriti nekaj osebnih podatkov (Senft 2013).

Khamis in drugi (2017) navajajo, da družbena omrežja, kot je Instagram, olajšujejo gradnjo osebne blagovne znamke, saj uporabniki, ki iščejo pozornost, ustvarijo javno osebnost, ki je ciljna in strateška. Gradnja osebne blagovne znamke na družbenih omrežjih se namreč osredotoča na pozornost in pripoved, ki bistveno razširja potencial za prepoznavnost in tako tudi poslovni uspeh. Prepričljive pripovedi potencialno privabijo občinstvo zaradi številnih razlogov – lahko so navdihujoča, poučna, previdna, lahko se z njimi poistovetimo.

Poleg tega so običajno prizadevanja za gradnjo blagovne znamke zahtevala obsežno finančno podporo za promocijo, da bi ustvarili prepoznavnost blagovne znamke in zatem tudi lojalnost blagovne znamke. Družbena omrežja, kot je Instagram, pa so s svojo ideološko in tehnološko strukturo ljudem omogočila, da se lahko tržite kot blagovne znamke na relativno poceni in učinkovit način, saj lahko naslavljajo občinstvo brez omejevalnega odra tradicionalnih medijev. Tako se s strateško navdihnjenim nadzorom podobe gradnja osebne blagovne znamke na družbenih omrežjih zanašate na retoriko svobode in agencije (Khamis in drugi, 2017). Lahko rečem, da, Instagram omogoča dostopnejši in enostavnejši doseg občinstva.

Instagram, kot eno izmed družbenih omrežij, ki spreminja oziroma olajšuje proces osebnega znamčenja, je za udeležence tako osebno orodje za pridobivanje pozornosti in priljubljenosti na spletu. To pa bistveno razširja potencial za prepoznavnost in tako tudi poslovni uspeh. Page (2012) trdi, da je pri gradnji osebne blagovne znamke na družbenih omrežjih poseben poudarek na oblikovanju identitete kot izdelka, ki ga konzumirajo drugi, in na interakciji, ki obravnava občinstvo kot zbirno bazo sledilcev, ki jo je treba razviti in vzdrževati, da bi dosegli družbene ali ekonomske koristi. Podobno ugotavljata tudi Lindahl in Ohlund (2013), ki sta opravila kvalitativne intervjuje o tem, kako posamezniki spreminjajo in ustvarjajo svojo identiteto s slikami na Instagramu. Ugotovila sta, da slike vidijo kot sredstvo za posredovanje identitete za prepoznavnost in si delijo le pozitivne vidike svojega življenja.

Izkoriščanje osebne blagovne znamke na Instagramu v poslovne namene, pri čemer posameznik uživa ekonomske in kulturne koristi, je lahko dolgotrajen proces. Vendar pa se lahko kdorkoli začne preprosto tržiti z objavljanjem različnih vsebin ter oblikovati svojo identiteto kot izdelek, predvsem zaradi zgoraj omenjenih olajševalnih okoliščin, ki so jih prinesla družbena omrežja, med njimi tudi Instagram.

V kontekstu poslovanja se gradnja osebne blagovne znamke izrecno sklicuje na delo, ki se odziva na dinamične tržne razmere. Poziva k temu, kar sta Duffy in Hund (2015, str. 1) poimenovala »kreativno samo-podjetje« (ang. creative self-enterprise). Tu kulturni podjetniki prevzemajo tveganja in koristi ekonomskih priložnosti ter tvorijo »kreativni razred«. To so, trdita Aronczyk in Powers (2010), ne le strokovnjaki, ki so plačani za svoje ustvarjalno delo, ampak tudi »kreativni začetniki«, katerih spodbuda je, da se okrepijo s fleksibilnostjo in odprtostjo novih tehnoloških formatov in razširjenih trgov. Po drugi strani pa, kot navaja Chen (2013, str. 334), "za amaterske posameznike na družbenih omrežjih postane osebna blagovna znamka zelo pomemben poslovni koncept, saj demonstrira samoučinkovitost in predstavlja občutek individualnosti, ki lahko pomaga razlikovati osebno blagovno znamko od njenih konkurentov."

Kot vsaka platforma družbenega omrežja je tudi Instagram po svoje specifičen. Petruca (2016) trdi, da ima vsaka od družbenomedijskih platform edinstveno občinstvo in uporabnike, saj vsaka služi različnim tipom ljudi. Tako je Instagram namenjen tistim, ki bolje komunicirajo s slikovno in video vsebino. Vizualna medijska platforma, kot je Instagram, torej omogoča uporabnikom možnost, da uporabijo slike, video posnetke in slikovne ilustracije sebe ter svojih sposobnosti. Lacy (2012) predlaga, da je pri uporabi vizualnih platform za osebno blagovno znamko pomembno optimizirati profil, biti avtentičen, sodelovati s sledilci, vzdrževati temo in objavljati dosledno.

Po Milesu (2014) pa je spretna uporaba besed in slik, ki skupaj pripovedujejo zanimivo zgodbo, ključ do uspešne blagovne znamke na Instagramu. Ljudem so po navadi všeč podobe oziroma slike, s katerimi se lahko čustveno povežejo. Slike na Instagramu izzovejo misli in občutke potrošnikov, ki so osnova za odločitve o nakupu. Obstaja na ducate čustvenih sprožilcev, ki so jih tržniki odkrili v času trženja. Miles predstavlja 12 sprožilcev, ki so še posebej pomembni pri tržnih prizadevanjih Instagrama. To so ljubezen, želja, vključevanje lastništva, upravičevanje nakupa, želja po pripadnosti, želja po zbiranju, radovednost, pripovedovanje zgodb, pohlep, nujnost, takojšnje zadovoljstvo in ekskluzivnost.

VIRI:

1. Castrillon, C. (2019, 12. Februar). Why Personal Branding Is More Important Than Ever. Forbes. Dostopno prek: https://www.forbes.com/sites/carolinecastrillon/2019/02/12/why-personal-branding-is-more-important-than-ever/#346841b62408

2. Khedher, M. (2014). Personal branding phenomenon. International journal of information, business and management, 6 (2), 29–40.

3. Fairchild, Charles. (2007). Building the Authentic Celebrity: The ‘Idol’ Phenomenon in the Attention Economy. Popular Music and Society, 30 (3), 355–375.

4. Senft, T. (2013). Microcelebrity and the Branded Self. In A Companion to New Media Dynamics, 346–54. Malden, MA: Wiley.

5. Khamis, S., Ang, L. in Welling, R. (2017). Self-branding,‘micro-celebrity’and the rise of Social Media Influencers. Celebrity Studies, 8 (2), 191–208.

6. Page, R. (2012). The linguistics of self-branding and micro-celebrity in Twitter: the role of hashtags. Discourse & communication, 6 (2), 181–201.

7. Lindahl, G. in Öhlund, M. (2013). Personal branding through imagification in Social Media. Stockholm University, Stockholm, Sweden. Dostopno prek http://su.divaportal. org/smash/record.jsf

8. Dufy, B.E. in Hund, E. (2015). ‘Having it all’ on social media: entrpreneurial femininity and selfbranding among fashion bloggers. Social media & society, 1 (2), 1–11.

9. Aronczyk, M. in Powers, D. (2010). Blowing up the brand: Critical perspectives on promotional culture (zv. 21). Peter Lang.

10. Chen, C.P. (2013). Exploring personal branding on YouTube. Journal of internet commerce, 12 (4), 332–347.

11. Petruca, I. (2016). Personal branding through social media. International Journal of Communication Research, 6 (4), 389.

12. Miles, J. (2014). Instagram power: Build your brand and reach more customers with the power of pictures. New York, NY: McGraw-Hill Education